Urbanistična zasnova območja gradi na intenzifikaciji linearnega programskega jedra neposredno ob Dunajski cesti, koncentraciji in diverzifikaciji prostorske ponudbe območja ob Baragovem semenišču oz. Akademskem kolegiju, ter koheziji obstoječih in novopredvidenih odprtih in zelenih površin območja med Dunajsko, Vilharjevo, Linhartovo in Železniško cesto.
Na širšem območju Gospodarskega razstavišča se ohranjanja kontinuirana morfološka zgradba Dunajske vpadnice z izmenjavanjem ritma vertikalnih in horizontalnih dominant s postavitvijo vertikalnih poudarkov na vstopnih točkah območja in oblikovanjem nove horizontalne dominante.
Zasnova ohranja in krepi dejavnosti Gospodarskega razstavišča in ga programsko nadgrajuje.
Ohranjajo in nadgrajujejo se kvalitetne fizične strukture s sproščanjem parterja, kar omogoča prečno prehodnost območja ter oblikovanje pokritega trga. Razpršena heterogena struktura širšega območja se s tem fizično poveže in ga postavlja v enakovreden dialog s predvidenim Potniškim centrom južno od Vilharjeve.
Baragovo semenišče se programsko zaključi in fizično dogradi. Hala A2 Gospodarskega razstavišča se prestavi, s čimer kompakten, horizontalni volumen semenišča preide v prvi plan izgradnje vizure mesta preko železniške proge in oblikovanja Vilharjeve ceste. Severno od Baragovega semenišča, se oblikuje nov horizontalni volumen, ki zasleduje idejo strnjenosti in enovitosti ter sproščanju površin ob centralnem atriju. Tako po horizontalnem, kot tudi vertikalnem gabaritu se prilega stavbni masi Baragovega semenišča. Skupaj oblikujeta zaledje vpadnice, kot prehodni prostor med intenzivno zazidavo na zahodni strani in odprto, zeleno zasnovo parkovnih površin na vzhodni strani.
Zasnova vzhodnega dela območja gradi na ideji krepitve in kohezije obstoječih zelenih in odprtih površin, ki se preko poglobljene interne ceste v smeri Linhartova – Vilharjeva cesta fizično nadaljujejo v prečni smeri. Zaobjemajo stavbne mase v območju Baragovega semenišča in se iztekajo tako v osrednji del Gospodarskega razstavišča, kot tudi v skrajni severni in južni rob območja.
Pregled najnovejših projektov, s katerimi LUZ pripomore k boljši podobi in učinkovitejši rabi urbanega prostora