Ureditev platoja Karavanke

Vlada Republike Slovenije je avgusta 2021 na dopisni seji sprejela Sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za ureditev platoja Karavanke, ki je pred vstopom Slovenije v Schengensko območje služil kot vstopna in izstopna točka tranzitnega in transportnega prometa.

Za potrebe izdelave državnega prostorskega načrta (DPN) in Projekta za izvedbo (PZI) je bil izdelan geodetski načrt celotnega platoja Karavanke v skupni površini 15ha. Na območju posegov je bila vzpostavljena in stabilizirana geodetska mreža 33 točk s položajno in višinsko natančnostjo 1 cm. DPN v okviru sprememb predvideva tudi dograditve in rušitve določenih objektov, zato je bilo potrebno podrobno izmeriti vse objekte na platoju.

Zaradi velikosti in kompleksnosti območja ter količine prometa so bile meritve izvedene s terestričnim laserskim skenerjem Leica RTC 360, pri čemer je promet potekal nemoteno brez prometnih zapor. Na terenu je bilo zajetih 405 barvnih skenogramov, ki so bili v nadaljnjem postopku združeni v en zvezen barven georeferenciran oblak točk v skupni velikosti preko 10 milijard RGB točk, pred izvozom v ustrezen format pa je bil reduciran. Iz oblaka točk je bil v programu AutoCad s pomočjo lastnega vtičnika za izdelavo geodetskih načrtov izdelan geodetski načrt.

Za lažjo prostorsko predstavo in umestitev objektov v prostor je bil izdelan ortofoto posnetek širšega območja platoja Karavanke. Z ultralahkim letalom je bilo zajetih 98 visoko resolucijskih aerofotografij, iz katerih je bil s pomočjo programa PIX4D izdelan ortofoto s prostorsko ločljivostjo 3cm/px. Poleg ortofoto posnetka je bil izdelan tudi barvni georeferenciran oblak točk širšega območja, ki je bil uporabljen za dopolnitev geodetskega načrta izven meje območja.