Strokovne podlage za krepitev upravljanja in vzdrževanja zelenih površin in mestnih dreves

Strokovne podlage za krepitev učinkov načrtovanja in upravljanja zelenih površin smo po naročilu Ministrstva za naravne vire in prostor izdelali predstavniki podjetja LUZ, d.d., IPoP – Inštituta za politike prostora in PIC – Pravne mreže za varstvo človekovih pravic in okolja. Naloga vključuje študijo o učinkovitosti načrtovanja zelenih površin in dreves v prostorskih aktih, predlog enotnih meril in pogojev za upravljanje in vzdrževanje, pregled pravnega okvira s predlogi za dopolnitve in nadgradnjo ter predloge za izobraževanje akterjev s področja urejanja zelenih površin in dreves v naseljih. Naloga je rezultat prizadevanj MNVP za izboljšanje učinkovitosti načrtovanja in upravljanja zelenih površin in dreves v naseljih.

Tri partnerske organizacije so si delo smiselno razdelile tako, da je LUZ d.d. prevzel vodenje in koordinacijo dela ter sklop namenjen preverjanju učinkovitosti načrtovanja, IPoP je prevzel sklop upravljanje, PIC pa pravni okvir.

V prvem sklopu je LUZ, d.d. proučeval, kako učinkovito se načrtovalska načela in priporočila glede varstva obstoječih in zagotavljanja novih zelenih površin in dreves uresničujejo od strateške do izvedbene ravni. Ocena učinkovitosti se opira na aktualne mednarodne in državne strateške usmeritve in priporočila. Analiza prostorsko načrtovalskih določil je bila izvedena z namenom ocene učinkovitosti obstoječih določil glede na stanje, pa tudi predlogov za izboljšanje, in je vključevala preliminarno analizo urbanističnih zasnov in občinskih prostorskih načrtov (OPN); podrobno analizo določil v izbranih občinskih prostorskih načrtih; izvedbo fokusnih skupin za preveritev ustreznosti določil in predlogov za nadgradnjo.

V teku izdelave podrobne analize in priprave »izhodiščnega stanja« zelenih površin se je kot nujen (sekundarni) cilj pokazal še preveritev dostopnosti in ustreznosti podatkov za analizo preskrbljenosti izbranih naselij z zelenimi površinami in drevesi (t. j. »s čim meriti«, kateri podatki so relevantni za spremljanje stanja, skladno z Uredbo o obnovi narave). Eno od ključnih sporočil tega dela naloge je, da je namenska raba najbolj učinkovit način prostorskega načrtovanja, saj najbolj neposredno varuje zelene površine. Podrobna merila in pogoji varstva in razvoja zelenih površin v drugih namenskih rabah se določajo na različne načine in predvsem manj učinkovito. Analiza nekaterih izvedenih projektov namreč kaže, da kljub zahtevam po ohranjanju deležev zelenih (raščenih) površin, z njimi pogosto ni doseženo želeno stanje. Naloga se zato dotakne tudi faze projektiranja odprtega prostora, kjer je očitno pomanjkanje pogojev za učinkovito in strokovno kompetentno projektiranje in izvedbo novih ureditev in prenov.

Nasploh bi določila o OPN morala dosledneje vključevati zahteve po urejanju zelenih površin, ki so ključne v mreži mesta, v mreži zelenega sistema (bodisi kot namenske rabe prostora, bodisi kot določila v OPN), zato so v nalogi predstavljeni predlogi za dopolnitev in nadgradnjo prostorsko načrtovalskih določil oziroma dopolnitev obstoječega sistema z novimi orodji, predvsem pa je sporočilo naloge v tem, da je nujno pravočasno sodelovanje akterjev v vseh fazah urejanja, pri čemer je nujen tudi strokovni nadzor nad izvajanjem del.

Celoten dokument je brezplačno dostopen na povezavi.