ZAZIDALNI PREIZKUS V PREDVIDENEM OBMOČJU OLN ZA STANOVANJSKO NASELJE PODHRUŠEVCA NA VRHNIKI

NAROČNIK: STANOVANJSKI SKLAD RS JAVNI SKLAD, Poljanska cesta 31, Ljubljana
MESEC IN LETO IZDELAVE: april 2006
IZDELOVALEC: Ljubljanski urbanistični zavod d.d.
NOSILEC NALOGE: Ferdo Jordan univ. dipl. inž. arh.
URBANIZEM: Mery Lončar univ. dipl. inž arh.
Komunalno urejanje: Marko Fatur univ. dipl. inž. grad.

Območje zazidalnega preizkusa se nahaja na prehodu med Vrhniko in industrijsko cono Sinja Gorica, severozahodno od regionalne ceste RII-409 Ljubljana – Vrhnika. Na južnem robu območja se nahajajo gospodarske stavbe Gozdnega gospodarstva ter stanovanjsko naselje Vrtnarija. Na širšem območju se načrtuje razvoj novih dejavnosti, kot so trgovine, stanovanjska gradnja, industrijska cona, bencinski servis, rekreacijske površine. Predvidena je tudi gradnja vrtca.
Gre za širše ravninsko območje. Dejanska raba je barjanski travnik. Po severnem robu teče potok Perilo Nivo podtalne vode je blizu nivoja terena.
Dostop do parcele je možen iz regionalne ceste Ljubljana – Vrhnika po mestni / krajevni cesti ob stanovanjskem naselju Vrtnarija (parcela št. 2699/5 k.o. Vrhnika). Parcela je od regionalne ceste oddaljena cca 200m. Na jugovzhodni strani, ob celotni dolžini parcele poteka koridor opuščene železniške proge.
Obravnavano območje se po strokovnih podlagah ″Strokovne podlage za področje kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika″ nahaja v 3. območju arheološkega najdišča Trško jedro, za katerega je določeno, da se morajo posegi izvajati pod arheološkim nadzorom. Za arheološko najdišče so značilne posamične prazgodovinske najdbe, rimska naselbina s pristaniščem, forumom, skladišči, cesto, kastelom in nekropolami. Območje je republiško obvezno izhodišče ter predlog za razglasitev za kulturni spomenik.

OPIS:

URBANISTIČNA ZASNOVA

Zasnova razmeroma enakomerno, vendar razgibano razporeja grajene strukture in odprti prostor po celotnem območju. Razporeditev objektov daje vtis rahlosti zazidave, z zamikanjem pa smo skušali pridobiti večje odprte površine, ki so lahko programsko in oblikovno bogatejše od manjših.

Zasnova temelji na enakovrednem vrednotenju grajenega tkiva in odprtih površin, temu sledi zasnova prometnih površin in površin za mirujoči promet in ne obratno.

Javne površine, zelene in odprte, so pomemben del fizične strukture naselja. Njihova urejenost, programska pestrost in razporeditev v naselju govorijo o pomenu naselja in pogojih za življenje in delo. Zelene in odprte površine so prostori skupnega interesa in pomena, združujejo prebivalce in pomembno vplivajo na njihov odnos do naselja.

Zelene površine so v naselju pomembne z vidika sooblikovanja prostora, zadovoljitve potreb prebivalcev in ekološkega ravnovesja. Najširši okvir ekološkega pomena zelenih površin je povezan s pogoji za življenje ljudi, živali in rastlin v naselju. Tlakovanje, utrjevanje in gradnja objektov vplivajo na klimatske pogoje v naselju.

Razmestitev zelenih površin v naselju vpliva na prodore hladnega zraka iz zaledja v razgreto naselje, prevetritev naselja, širjenje hrupa, nižje poletne temperature v naselju.

Otroška igrišča sodijo med obvezne javne površine, ki jih mora imeti naselje. Načrtovanje igrišč je povezano z zagotavljanjem varnih pogojev za odraščanje. Pri tem je potrebno upoštevati, da se potrebe otrok z odraščanjem spreminjajo. Za najmlajše otroke (od 3 – 10 let) je treba upoštevati, da mora biti igrišče v največji možni bližini njihovega doma, kjer se igrajo mimogrede v spremstvu staršev, to so tako imenovana žepna igrišča ob stanovanjskih objektih (peskovnik, manjša drsalnica, gugala).

Večji otroci, starejši šolarji (od 10 -14 let) in mlajši mladostniki (od 14 -17 let), potrebujejo za preživljanje prostega časa večje izzive. To je starostna skupina za katero je pogosto slabše poskrbljeno. Zanje so zanimive različne športne ureditve.
(Vir: Priporočila za urejanje naselij, zaključno poročilo o raziskovalni nalogi, Ljubljana 2001)

V območju smo zato, kljub temu, da leži (danes) na odprti naravni krajini, ki nudi prebivalcem možnost rekreacije, zagotovili odprte površine, ki so nujne za kakovostno bivanje prebivalcev soseske. Te površine smo razdelili na:

• pasivne zelene površine (drevoredi, zasaditve)
• uporabne zelene površine (površine za počitek, druženje, peskovniki, igrala za mlajše otroke…)
• tlakovane površine (sprehajalne poti; pot ob potoku, ki lahko služi tudi kot intervencijska pot, športno igrišče (košarka, rolanje...)

Višinski gabariti objektov v obeh variantah ne presežejo petih etaž. V varianti A je najvišji objekt visok P + 3 + 1 pri varianti B, P + 4. Določitev višine objektov sledi značilnostim okolice. V širšem območju ni višjih objektov, prav tako pa je območje zazidave umaknjeno od glavne prometnice t.j. Tržaške ceste. Upoštevali smo tudi smernice raziskav, ki so potrdile, da je bivanje v nižjih objektih bolj kakovostno. Večje število uporabnikov, ki skupaj uporabljajo posamezni vhod, le tega razosebi, kar vpliva na odtujene odnose sostanovalcev ter posledično vodi v brezbrižen odnos do stavbe in bližnje okolice. (vir: Simoneti, Vertelj Nared, Analiza večstanovanjske gradnje v Ljubljani)

Cesta do naselja je predvidena kot podaljšek izvedene ceste, ki se na vzhodni strani priključuje na regionalno cesto Ljubljana – Vrhnika in teče po južnem robu obravnavanega območja. Navezovala se bo na predvideno obvozno cesto za mesto Vrhnika.

Promet je deloma spuščen v območje soseske, vendar le v ključnih točkah in sicer pravokotno na glavno napajalno cesto. Glede na to, da podkletitev objektov ni možna, so vsa parkirišča predvidena na nivoju terena, v varianti B pa tudi v pritličju dveh objektov.
V varianti A je zazidava nižja in enakomerna; P + 2 + terasna etaža in dva objekta po P + 3 + terasna etaža. Pri varianti B pa je zazidava višja, in sicer dva objekta P + 2 + terasna etaža, dva objekta P + 3 + terasna etaža, dva objekta s predvidenim parkiranjem v pritličju in višinskim gabaritom P + 3 in P + 4 ter en objekt z višinskim gabaritom P + 4.