Ureditev rečnega prostora Ljubljanice od Barja do izliva v Savo

Naročnik: Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava
Leto izdelave: 1997
Avtorji: mag. Maja Simoneti, Karla Jankovič (obe LUZ, d.d.),Ana Kučan (Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo)
Eksperti za analizo stanja reke Ljubljanice: Ciril Krušnik, Davorin Tome, Milan Lovka

Analiza fizičnih in programskih značilnosti prostora reke Ljubljanice je v širšem prostorskem in ekološkem smislu potrdila izhodišče, da je vsak posamezni del, v katerem se načrtuje poseg, treba vselej obravnavati kot del celote in šele nato glede na programe in možnosti območja obravnave. Rečni koridorji zlasti v mestu pomenijo potencial za mnoge rabe in ureditve, na primeru Ljubljanice odčitani problemi pa odkrivajo težave, ki izvirajo zlasti iz parcialnega obravnavanja posameznih odsekov, iz pomanjkljivega nadzora pri rabi ter iz skromnosti ureditvenih posegov, kar je posebej razvidno že hitro po umiku iz ožjega mestnega središča. Ugotovitve naloge, ki je rečni prostor Ljubljanice vrednotila na podlagi biološke, programske in strukturne analize, zavračajo načelno prepovedovanje in favoriziranje programov in opozarjajo na potrebo, da se do vsake predlagane spremembe opredeljujemo po načelu najmanjše škode in sicer na način presoje vplivov na okolje, ki jih ima vsak predlagani poseg v prostorskem, sociološkem in ekološkem smislu na neposredno okolico in na rečni prostor kot celoto.

Naloga reko razdeli na osnovi odčitanih strukturnih značilnosti v pet značilnih odsekov, za katere podaja predlog programskih značilnosti in usmeritev za urejanje.