Projekti

Ureditev doživljajske kolesarske poti na otoku Bornholm, Danska

Naročnik

Bornholms Regionskommune

Leto

januar, 2014

Vodja

Karla Jankovič

Projektna skupina

Urška Kranjc, Sergej Hiti, Uršula Longar, Iztok Lampelj

Lokacija

otok Bornholm, Danska

Vrsta naloge

IDZ, IDP, PGD, PZI, 3D modeliranje

Investicijska vrednost

€6.500.000

Vloga LUZ

vodenje projekta, načrt krajinske arhitekture, načrt prometnih površin (IDZ, IDP), vizualizacija

Partnerji

RESEA group: Lineal d.o.o., IRGO Consulting d. o. o., Gravitas d.o.o., Skanding d.o.o.

Zunanji sodelavci

AI a/s, København, Danska

Bornholm je približno 600 km2 velik danski otok v Baltskem morju. Otok je skozi spomladansko in poletno obdobje priljubljena turistična destinacija, predvsem zaradi sistema kolesarskih poti, ki prepredajo otok. Na severovzhodni obali v sistemu kolesarskih poti zaradi razgibanega terena in varstvenih režimov manjka zadnji del odseka, zaradi česar je naročnik, Bornholms Regionskommune, naročil izdelavo projektne dokumentacije za odsek od Bornholmskega pokrajinskega muzeja v kraju Gudhjem do Bornholmskega muzeja umetnosti v skupni dolžini cca. 8,4 km.

Širše območje, kamor se umešča trasa kolesarske poti, je problematično predvsem zaradi razgibanega reliefa, geologije, hudourniških vodotokov, ki se izlivajo v morje ter drugih varstvenih režimov (zavarovan gozd, kamniti osamelci, značilne skale, habitati in druge omejitve), dodatno pa je bilo treba upoštevati in uskladiti tudi vse zahteve in želje lastnikov zemljišč. Ker trasa kolesarske poti ob upoštevanju vseh omejitev ne more zadostiti prometno-tehničnim standardom, je opredeljena kot doživljajska kolesarska pot, ki bi bila kasneje lahko opremljena tudi s počivališči, razgledišči in ostalo potrebno infrastrukturo.

Načrtovano traso bi lahko razdelili na tri odseke: v začetnem delu poteka skozi kraj Gudhjem, kjer je treba stezo primerno označiti ter prometno-tehnično urediti kot skupno prometno površino (»sharedspace«). V sredinskem delu trasa poteka denivelirano ob regionalni cesti, v nadaljevanju pa zavije proti obali in večinoma poteka po robu kmetijskih zemljišč in mestoma skozi gozd. Na mestih prečkanja z večjimi vodotoki se načrtuje potek kolesarske poti po dveh obstoječih mostovih ter po treh novih lesenih brveh na jekleni konstrukciji. Dodatno sta načrtovani dve stranski galeriji.