Projekti

Varstvo krajine in narave sta na območjih kulturne dediščine pogosto tesno povezana. Hkrati za krajino in naravo velja, da sta nagnjeni k stalnemu spreminjanju, zato ohranjanje zahteva aktivno skrb.

Stanje kulturne krajine je odvisno od rabe, od obdelovanja ali vzdrževanja in je podvrženo družbenim, gospodarskim, tehnološkim in drugim razmeram.

Varstvo tako kompleksne kategorije je zato pogosto težavno, odvisno je od številnih spremenljivk in od dobre koordinacije med različnimi interesnimi skupinami.

Razvoj najbolje zagotavlja dobro usklajeno delovanje varstvene stroke, investitorjev in lokalnega prebivalstva, za to pa je treba vzpostaviti primerne pogoje.

Z razvojem usklajeno varstvo mora biti podprto tudi s konkurenčno ekonomijo in poslovnim okoljem, ki pritegne investicije v prenove, v delovanje programov in v vzdrževanje območij dediščine.

Tovrstno razvojno varstvo mora ustrezno rešiti vprašanja trajnostnega prometa, prenove in vzdrževanja javnega prostora, prenove tradicionalne arhitekture, predvsem pa ponovne rabe objektov in krajine.

Reševati je treba tudi vprašanja o načinu prenove, da bo zagotovljen dovolj visok bivanjski standard in bo območje postalo privlačno tudi za mlade, aktivne uporabnike.

Z vključevanjem širše skupnosti v varstvo območij dediščine je tudi prepoznavanje uspešnih in korektnih načinov razvoja (takih, ki upoštevajo varstvo) lažje.

Cilj vključevanja prebivalcev v varstvo dediščine je povezan z vzdržnim principom varstva dediščine, ki mora biti podprt tudi s strani vzdržne lokalne skupnosti, ki se pomlajuje, razvija in ohranja življenje v kraju.

Strokovne podlage na podlagi analiz ter sodelovanja z javnostmi podajajo usmeritve za vzpostavitev vizije urejanja odprtega prostora širšega območja vasi Škocjan, Betanja in Matavun.