Projekti

Z novim OPN MOL – izvedbeni del so bile odpravljene pomanjkljivosti, ki so spremljale izvajanje prej veljavnih prostorskih izvedbenih dokumentov. Proučene in v čim večji meri so bile upoštevane tudi nove razvojne potrebe mesta, potrebe in pobude četrtnih skupnosti, občanov, investitorjev in lastnikov zemljišč, spoznanja urbanistične stroke in drugih strok, s katerimi prostorski načrtovalci tesno sodelujemo. S tem je zagotovljen trajnostno in humano naravnan razvoj v prostoru.

Prostorski razvoj Mestne občine Ljubljana temelji na izhodiščih in ciljih Strategije prostorskega razvoja, vizije prostorskega razvoja (Vizija 2025), Urbanističnega načrta, strokovnih podlag in smernic nosilcev urejanja prostora. Na podlagi analiz teženj in možnosti prostorskega razvoja ter potreb občine so bili izoblikovani cilji in zasnova prostorskega razvoja, ki opredeljujejo prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti, vlogo in funkcijo posameznih naselij, zasnovo javne gospodarske infrastrukture in javnega dobra ter druga pomembna območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kakovosti.

Po sprejetju odloka OPN MOL – izvedbeni del je na območju MOL začel veljati enoten prostorski izvedbeni akt, ki je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Nadomestil je 147 prej veljavnih odlokov o prostorskih izvedbenih aktih, od katerih so imeli nekateri tudi po 10 in več sprememb in dopolnitev.

Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:

- mozaično prepletanje dejavnosti v prostoru na način, da se med seboj nemoteče dopolnjujejo in tako povečujejo svoje učinke (načelo kompatibilnega druženja, izmenične izrabe kapacitet ali različne izrabe v objektih),

- zgoščevanje mesta po načelih trajnostnega razvoja, in sicer z usmerjanjem v notranji razvoj mesta, sanacijo degradiranih urbanih območij, strnjevanjem mesta, krepitvijo samooskrbne sposobnosti mestnih četrti, mešanjem funkcij v prostoru celotnega mesta, sožitjem starega in novega mesta, intenziviranjem središča in centralizacijo predmestja,

- prenova in preprečevanje razpršitev gradnje v prostoru ter sanacija degradiranih poselitvenih območij,

- povezava zelenih in športno rekreacijskih površin mesta ter obmestne krajine v sistem, ki vključuje zelene površine (različni tipi parkov, gozd s posebnim namenom), zelene poteze (ob vodotokih, drevoredi, POT, zeleni klini) in zaledje (gozdne površine in kmetijske površine),

- prestrukturiranje prometa s spodbujanjem uporabe javnega potniškega prometa, pešačenja in kolesarjenja ter novimi rešitvami za železniški in avtomobilski promet,

- izboljšanje dostopnosti do programov in ureditev pod enakimi pogoji za potrebe različnih skupin prebivalcev in sicer z: mešanjem dejavnosti, razporeditvijo dejavnosti v prostoru, novimi prometnimi rešitvami, varnostjo javnega potniškega prometa in kakovostjo javnih ureditev,

- povečanje prepoznavnosti Ljubljane kot prestolnice v omrežju srednjeevropskih prestolnic in evropskih mest z vzpostavljanjem omrežja reprezentativnih odprtih prostorov, ohranjanjem zgodovinskih razvojnih plasti, gradnjo velikopotezne arhitekture, urejanjem prometne mreže, itd.,

- trajnostni razvoj prostora, ki spoštuje in upošteva značilnosti okolja in potrebe človeka ter ohranja in ustvarja kvalitete za prihodnje generacije (ravnanje z odpadki, zagotavljanje varne preskrbe z vodo in zagotavljanje prometne varnosti v mestu).