Projekti

OPN Bohinj

Naročnik

Občina Bohinj

Leto

maj, 2016

Vodja

Karla Jankovič

Projektna skupina

Klara Sulič, Sergej Hiti, Katarina Konda, Bernarda Bevc Šekoranja, Tina Verbič, Marko Fatur, Tomaž Blaž, Klemen Milovanović, Simona Čeh

Lokacija

Občina Bohinj

Vrsta naloge

OPN

Velikost

333,7 km²

Leto začetka

2008

Leto zaključka

2016

Sodelavci

Darja Matjašec, Urška Zorič, Helena Simončič

Zunanji sodelavci

Matevž Čelik, univ.dipl.inž.arh. Janez Rupreht, univ.dipl.inž.agr., ac.spec.

Uradna objava

Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 4/2016, 6.5.2016; Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Bohinj

Izziv priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Bohinj (v nadaljevanju: OPN Bohinj) je bil velik. Gre za prostor, ki je z vidika kulturnega in simbolnega pomena pomemben za prepoznavnost Slovenije ter je ena privlačnejših turističnih destinacij pri nas in v svetu, hkrati pa tamkajšnjim prebivalcem predstavlja dom in delovno okolje.

O izjemnosti naravnega in kulturnega prostora priča tudi dejstvo, da je kar 66 % območja občine znotraj Triglavskega narodnega parka.

Arhitekturna identiteta podeželskih naselij, značilna kulturna krajina ter veliko bogastvo v ohranjeni naravi so velika priložnost v razvoju najpomembnejše gospodarske panoge občine – turizma (letnega in zimskega). Vendar pa turistična in rekreacijska raba naravno okolje tudi obremenjujeta, povzročata prometne obremenitve, konflikte z lastniki zemljišč in drugimi rabami ali celo obremenjujeta vidne kakovosti kulturne krajine. Najbolj obremenjena območja so jezerska skleda, območje slapa Savica, planine na Pokljuki, Goreljek, Rudno polje, smučarski center Vogel in planinske postojanke v visokogorju.

Prav tako kulturni značaj krajine spreminjata sodobni razvoj kmetijstva v dolinah ter opuščanje kmetijstva v visokogorju, medtem ko na planinah vztrajno in nezakonito spreminjanje namembnosti pomožnih kmetijskih objektov v počitniške objekte pomeni dodatne okoljske obremenitve. Kljub vsemu je v dosedanjem razvoju občina uspela ohraniti značilnosti, ki so danes pomembna prednost pri ustvarjanju kakovostnega bivalnega okolja ter razvoju posameznih gospodarskih dejavnosti in njihovega medsebojnega povezovanja (turizem in rekreacija, kmetijstvo, gozdarstvo in lesno predelovalna dejavnost, različne oblike lokalnih storitev, dopolnilnih dejavnosti, lokalnega podjetništva idr.).

OPN Bohinj določa cilje in usmeritve prostorskega razvoja ter pogoje za posege na način, da išče ravnovesje med razvojnimi potrebami gospodarstva in lokalnega prebivalstva ter vidiki ohranjanja naravnih in kulturnih kakovosti Bohinja. Določitev teh pogojev je zaradi omenjenih specifičnosti prostora zahtevala intenzivno in dolgotrajno usklajevanje z različnimi deležniki in nosilci urejanja prostora.

Rezultat tega so med drugim jasen koncept razvoja poselitve in dejavnosti v naseljih ter razvoj dejavnosti v krajini, posebej razvoj turizma in prometa.

OPN v strateškem delu ohranja možnosti tudi za nadaljnje premisleke in razvoj strategij, npr. oživljanja planin, umirjanja motornega prometa ipd.

Pogoji za posege so v izvedbenem delu akta določeni na ravni celotnega območja občine, vsebujejo pa tudi posebnosti na območju Triglavskega narodnega parka.