Projekti

Natečaj Podutik

Naročnik

Mestna občina Ljubljana in Sago d.o.o.

Leto

september, 2009

Lokacija

Ljubljana, Podutik

Vrsta naloge

javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, urbanistični natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za območje Kamnolom v Podutiku v Ljubljani

Avtorji

Ferdo Jordan, Marko Kogovšek, Jakob Klemenčič, Sergej Hiti, Petra Vertelj Nared

Na obrobju Polhograjskih Dolomitov je na severozahodnem robu naselja Podutik velik opuščen kamnolom, v katerem danes deluje asfaltna baza. Z natečajem je investitor želel pridobiti strokovno najprimernejšo rešitev za preureditev opuščenega kamnoloma v sodobno stanovanjsko sosesko visoke bivalne kvalitete ter krajinsko zasnovo parkovnih površin javnega parka ob kulturnem spomeniku apnenica v Podutiku.

Urbanistična zasnova novega naselja sledi naravnim danostim lokacije: stavbno strukturo v območju kamnoloma tvorijo trije stavbni nizi; severni polkrožni, ki se naslanja na steno kamnoloma in dva linearna, ki sledita Podutiški cesti, oziroma smeri rekreacijske osi Podutik - Preval – Toško čelo. Niz ob Podutiški cesti je naslonjen na brežino, ki povezuje spodnji in zgornji del kamnoloma. Objekti so pretežno stanovanjski, le niz ob Podutiški cesti ima v pritličju umeščen javni program, trgovino, gostinstvo in ostale storitve. Območje med obvodnim prostorom meteornega odvodnika in Kozakovo ulico zaznamujeta dva točkovna stanovanjska objekta – vila bloka, ki zaključujeta točkovno pozidavo sosednjega stanovanjskega območja. V tem ravninskem delu se umešča tudi športne in parkovne površine naselja.

Zasnova načrtovanega naselja ohranja in nadgrajuje prostorske danosti in značilnosti kamnoloma, ohranja park ob apnenici, naravne vrednote in kulturno dediščino (jama Podutiško brezno in apnenica), potoček s kraškim izvirom, ki se izliva v Glinščico, prostor ob vodotokih ter se navezuje na obstoječo poselitev na vzhodnem delu natečajnega območja.

Odprti prostor je zasnovan kot sistem med sabo povezanih odprtih in ozelenjenih prostorov. Med seboj so povezani tako funkcionalno kot tudi v smislu programskega dopolnjevanja. Pomemben vidik pri zasnovi odprtega prostora je bila povezava z zaledjem in upoštevanje naravnih in ustvarjenih danosti. Zasnova se programsko navezuje na obstoječe prostorske strukture in jih nadgrajuje z novimi programi, ki pomenijo doprinos h kvaliteti bivanja, kar se doseže tako z ustrezno razporeditvijo, kot tudi z obsegom zelenih in odprtih površin glede na število stanovanj.