RAZPISOVALEC NATEČAJA: Mestna občina Ljubljana
LETO IZDELAVE: 2008
 

AVTORJI:

• Avtorji urbanistične zasnove: Jakob Klemenčič univ. dipl. inž. arh., Jure Zavrtanik univ. dipl. inž. arh., Mery Lončar univ. dipl. inž. arh.
• Sodelavci in konzultanti za urbanizem: Petra Pušnik univ. dipl. inž. arh., Janja Solomun univ. dipl. inž. arh., Katarina Konda univ. dipl. inž. arh., Bernarda Bevc univ. dipl. inž. arh, Ferdo Jordan univ. dipl. inž. arh.
• Avtor krajinske arhitekture: Bojana Bajželj univ.dipl.inž.kraj.arh.
• Avtor prometne zasnove: Tomaž Blaž univ. dipl. inž. grad., Uršula Longar univ.dipl.inž.grad.
• Konzultant za komunalno infrastrukturo: Marko Fatur univ. dipl. inž. grad.

Namen in cilj naloge, ki jo definira mednarodni urbanistični natečaj »Partnerstvo Šmartinska«, je podati celovito urbanistično idejno zasnovo za območje, ki predstavlja pomemben razvojni potencial mesta Ljubljane.Gre za območje »mesta v mestu«, kjer se s pestro programsko ponudbo, umeščanjem raznovrstnih rab in oblikovanjem novega življenjskega prostora oživči in poveže degradirane mestne predele nekdanjih proizvodnih con.

Velika gostota in povečanje merila pozidave generira urbanost območja.Z novimi mestnimi potezami in umeščanjem javnih programov se percepcijsko povežejo ločeni deli območja v kompaktno sliko mesta. Z umeščanjem stanovanjskega programa se enakomerno po celotnem območju vrača utrip mestu.

Natečajna rešitev sloni na naslednjih bistvenih elementih urbanističnega koncepta:

• prostorske dominante – kot označitev programskih jeder in vstopnih točk mesta v mestu
• avenija – izoblikovanje Šmartinske ceste in njene vzporednice – osrednje povezovalke območja
• programska pestrost – preplet združljivih dejavnosti
• prehodnost območja – zelena poteza sever-jug; navezava Sava – Ljubljanica, krepitev vzporedne ceste s Šmartinsko v smeri vzhod – zahod
• oblikovanje odprtih javnih prostorov – ob stiku različnih programov, ob večjih prostorskih dominantah, v novih soseskah

Zasnova območja sledi strateškim izhodiščem oblikovanja kvalitetne morfološke zgradbe mesta, ki temeljijo na krepitvi krakastega modela mesta. V območju mestne avenije – Šmartinske ceste – se zato umešča pretežno centralne dejavnosti, v morfološkem smislu pa objekte višjih vertikalnih gabaritov, med katere so vstavljeni višinski poudarki kot referenčne točke tematskega tkiva.

Poleg oblikovanja prostora Šmartinske ceste je poglaviten namen naloge povezava mestnih prostorov s ciljem približevanja prostora pešcu in kolesarju. V ta namen prevzame programsko hrbtenico osrednja povezovalna pot, ki predstavlja vzporednico Šmartinski cesti v zaledju. Nanjo se navezujejo odprti javni in pol-javni prostori, nova programska vozlišča ter povezovalne strukture sistemov ulic, ki se navezujejo na širši prometni sistem.

Načrtovani posegi novogradnje, dograditve in prenova stavbnega fonda v območju so usmerjeni predvsem v programsko prenovo oziroma v vzpostavitev centralnih dejavnosti, novih stanovanjskih območij, oblikovanje identitetnih odprtih prostorov in zagotavljanje dobre dostopnosti.

Koncept zasnove dejavnosti temelji na:

• umeščanju centralnih dejavnosti (poslovno, trgovskih in storitvenih) neposredno ob vpadnico Šmartinsko cesto
• umeščanju stanovanj v zaledje v navezavi z družbenimi dejavnostmi in zelenimi površinami
• krepitvi trgovskega središča na obstoječi lokaciji
• preoblikovanju nekdanjega proizvodnega območja ob železnici v območje za potrebe tehnološkega parka.

Kakovost bivalnega okolja se zagotavlja:

• z oblikovanjem trgov ob večjih prostorskih dominantah in programskih polih
• z vključevanjem odprtega prostora v preplet različnih programov
• s sklenjenimi zelenimi površinami, ki imajo aktivno vlogo v oblikovanju nove mestne četrti
• s pestro ponudbo aktivnosti (športna igrišča, tematski parki), ki se nizajo vzdolž programskih osi.

Gibanje po območju omogoča razgibano omrežje poti, ki povezuje območje v vseh smereh.

Javne zelene površine služijo širšemu mestnemu prostoru – obiskovalcem območja, poljavne površine pa so namenjene stanovalcem in uporabnikom poslovnih prostorov za oddih, počitek in aktivno preživljanje prostega časa.

Namen ureditve vseh prometnih sistemov je dati uravnotežene možnosti za povečevanje mobilnosti prebivalstva. Večja mobilnost območja Šmartinske bo dosežena z naslednjimi ukrepi:

• zmogljiva navezava območja na državno cestno omrežje
• povezanost z mestnim središčem in potniškim centrom, iz katerega razvojna os Šmartinske neposredno izhaja
• vzpostavitev zmogljivega javnega transporta (tramvaj, avtobusi na ločenih voziščih), skupaj s prestopnimi točkami P+R
• izvedba sklenjenega omrežja kolesarskih in pešpoti

Zaradi velike količine dodatnih površin BEP v območju je treba posebno pozornost nameniti tudi preveritvi zmogljivosti komunalne infrastrukture.