Otroška igrišča v Ljubljani

Naročnik: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo in raziskovalno dejavnost in Oddelek za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport
Leto izdelave: 1999
Avtorica: mag. Maja Simoneti
Sodelavci LUZ, d.d.: Karla Jankovič, Darja Matjašec, Aleš Mlakar, Vanja Križanič
Zunanji sodelavci: Justi Kavšek, Marija Koprivec, Irena Kos, Olga Glaser, prof.dr. Stanka Krajnc Simoneti, Francka Trobec, Verena Vesel, Alenka Šimen, Zoran Tomšič, Damijan Vrečar

Otroci se igrajo povsod in vedno. Na igrišču so otroci zato, ker morajo biti. Kombinacija terenskega dela, načrtovalske analize in študija literature pokaže, da je spregledano vključevanje potreb otrok v vsakdanje prostorske rešitve.

Urejanje prostora za potrebe otrok in mladostnikov naj bi sledilo modelu povezovanja pristojnih in zainteresiranih, sredstev in prostorov, odraslih in otrok ter se usmerilo v urejanje otrokom prijaznega mesta. Otroci so pri zadovoljevanju svojih potreb odvisni od odraslih. Skupaj z drugimi posebnimi prebivalstvenimi skupinami, starimi in prizadetimi, morajo biti otroci merilo in kriterij urejanja prostora. Ureditve so potem naklonjene tudi aktivnim prebivalcem, izhodišča pa vodijo delo na različnih nivojih.
Prenova igralnih površin v Savskem naselju sledi ugotovitvam raziskave in predstavlja ogrodje za prepotrebno celostno prenovo talnega tlorisa naselja.
Predlog ureditve ob novi šoli v Št. Juriju gradi na pomenu odprtega prostora ob šoli in povezuje pedagoške in prostočasne programe v celoto, ki vpliva na kvaliteto bivanja v kraju in šoli.

Naloga sloni na literaturi, terenskem delu in sodelovanju s konzultanti. Značilnosti Ljubljane so primerjane s tujo prakso urejanja otroških igrišč. Teoretični uvod predstavi probleme urejanja prostora za otroke in odraščajoče, ki so značilni za slovenski prostor in med njimi izpostavlja problem odsotnosti normativnega / statusnega urejanja področja otroške igre in prostorskih pogojev za življenje otrok. Razmere v mestu so predstavljene vključno z opisom degradacije otroških igrišč po privatizaciji stanovanj in načinom sanacije razmer. Analiza ugotavlja, da mesto razpolaga z omembe vrednim številom otroških igrišč, ki pa so večinoma skromno urejena. Problem je pomanjkanje sodobnemu času in potrebam otrok prilagojenih ureditev, še posebno zato, ker v mestu skoraj ni ureditev za starejše otroke. Naloga izpostavlja problem nepovezanega delovanja odgovornih, kar slabi učinkovitost posameznih ukrepov ter v enajstih priporočilih za nadaljnje delo opozarja še na potrebo po novi kategorizaciji, ustreznejši prostorski razporeditvi kakovostnih igrišč, celostnemu načrtovanju, na posebno obravnavo šolskih in vrtčevskih igrišč, na otroke s posebnimi potrebami, na možnosti sodelovanja otrok in staršev pri urejanju igralnih prostorov, na urejanje mesta kot celote z vidika otrokovih potreb – omenja otroku prijazno mesto in ga povezuje s prijaznostjo do ostalih skupin prebivalcev.

Na primeru soseske Savsko naselja je razvita ideja urejanja igrišč v večji soseski za otroke različnih starosti.