NATEČAJ: Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski urbanistični natečaj za strokovno najprimernejšo rešitev za območje Kamnolom v Podutiku v Ljubljani
 

RAZPISOVALEC NATEČAJA: Mestna občina Ljubljana in Sago d.o.o. v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije
LETO IZDELAVE: 2009

OPIS: Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, urbanistični natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za KAMNOLOM V PODUTIKU V LJUBLJANI NASELJE POD STRMICO

1. PROSTORSKA IN PROMETNA ZASNOVA ŠIRŠEGA OBMOČJA

Navezava na širši prostor
Območje Podutika predstavlja del Mestne občine Ljubljana, ki slovi po ugodnih bivanjskih pogojih, predvsem zaradi bližine naravnega zaledja. Lega ob robu krajinskega parka Polhograjski dolomiti ponuja prebivalcem ugodne bivalne razmere, predvsem pa dobre možnosti za rekreacijo. Žal pa je opremljenost območja z ostalimi funkcijami, kot na primer promet, trgovina in družbena infrastruktura, slaba. V zasnovi širšega prostora zato predlagamo dopolnitev naselja z objekti družbenega standarda, kot so šola, vrtec, dom ostarelih, športne površine in ostale centralne dejavnosti ter nove prometne ureditve.
Obravnavano območje načrtovanega naselja v kamnolomu Pod Strmico ponuja v tem kontekstu javni program v smislu trgovine, storitev in gostinstva za načrtovana stanovanja, obiskovalce parka ob apnenici pod kamnolomom in pohodnike ter kolesarje na poti na Strmico in Toško čelo. Ponuja razširjeno ponudbo športnih in parkovnih površin z otroškimi igrišči tako za stanovalce območja, kot tudi za ostale obiskovalce in uporabnike odprtega prostora. Novo načrtovane odprte javne površine predstavljajo izhodišče za povezave z zaledjem in rekreacijskimi območji širšega prostora.

Značilnosti in zasnova odprtega prostora
Značaj novega posega glede na prostorske in krajinske kvalitete širšega območja
Širše območje Podutika sestavljajo naslednje prostorske prvine, pomembne za zasnovo novega naselja in njemu pripadajočih odprtih površin:
- krajinski park Polhograjski dolomiti kot rekreacijsko in naravno zaledje naselja,
- delno ruralna naselja, nanizana ob cesti Andreja Bitenca, in kmetijska zemljišča med naselji, ki oblikujejo kvalitetno kulturno krajino,
- robovi naselij, ki prehajajo v gozdove Polhograjskih dolomitov. Gozdovi obdajajo celotno območje in predstavljajo rekreacijski potencial, hkrati pa prispevajo h kakovostnejšemu bivanju in boljšim ekološkim razmeram naselij,
- kamnolom kot posebna prostorska struktura, ki daje območju posebno identiteto.

Poleg značilnosti širšega so za zasnovo pomembne tako naravno ohranjene kot tudi preoblikovane prostorske danosti ožjega območja. Zasnova tako :
- ohranja in nadgrajuje prostorske danosti in značilnosti kamnoloma,
- ohranja park ob apnenici,
- ohranja naravne vrednote in kulturno dediščino (jama Podutiško brezno in apnenica),
- ohranja potoček s kraškim izvirom, ki se izliva v Glinščico,
- ohranja prostor ob vodotokih (pri čemer upošteva zakonsko določen 5 metrski odmik od vodotokov),
- se navezuje na obstoječo poselitev na vzhodnem delu natečajnega območja (območje B),
- ohranja poglede na širši prostor z območja in oblikuje vizualno privlačen prostor za poglede iz širšega območja kot npr. na novo oblikovan rob kamnoloma.

Zasnova javnega parka in drugih odprtih in zelenih površin v naselju glede na potrebe ljudi in prostorske značilnosti
V naselju Podutik ni oblikovanih parkov in športnih površin.
Ob načrtovanem naselju Pod Strmico se ponuja možnost oblikovanja parka na območju obstoječe zelene površine ob apnenici.
Park ob apnenici se povezuje na obstoječe zaledje (gozd in kmetijska zemljišča, krajinski park), z dodatnim športnim in rekreacijskim programom (trim steza v zaledju, športna igrišča v območju B) predstavlja dodatno in razširjeno ponudbo za stanovalce in ostale uporabnike vseh starostnih skupin.
Dostopnost parka je zagotovljena z vseh smeri, pri čemer koristi bodisi obstoječo prometno povezavo (npr. Kozakova ulica), bodisi jo dopolnjuje (npr. Podutiška cesta in nova peš ter kolesarska povezava z naseljem Podutik, ali povezava s krajinskim parkom in navezava na Toško Čelo), ali pa jo na novo vzpostavlja (npr. povezanost parka z območjem kamnoloma preko novo oblikovane klančine.
Park ob apnenici vključuje elemente naravnega (npr. potoček s kraškim izvirom, obvodni prostor z obrežno vegetacijo) in kulturnega spomenika (apnenica z ohranjanjem vplivnega območja kamnite stene kamnoloma).
Ob intenzivni gradnji je pomembno stanovalcem ponuditi kakovosten odprti prostor, ki je javen, večnamenski, dobro dostopen in programsko zanimiv za vse starostne skupine. Park ob apnenici predstavlja le del zelenih površin, ki jih ponuja zasnova. Programsko ga dopolnjujemo s športnimi igrišči na območju B ob Kozakovi ulici, oblikovanjem osrednje zelene odprte površine na zgornjem platoju kamnoloma - območja A (v nadaljevanju zgornji park) ki je s parkom ob apnenici povezan s klančino, z javnim odprtim prostorom ob Podutiški cesti in s pol javnim uličnim prostorom srednjega platoja kamnoloma (v nadaljevanju Ulica). Vsi deli odprtih površin se programsko dopolnjujejo, so med seboj dostopni, in tvorijo povezan sistem odprtih zelenih površin naselja.

Odprti prostori v naselju so:
1. Javni prostor ob Podutiški cesti
2. Ulica
3. Zgornji park
4. Športni park
5. Park ob apnenici
6. Naravno zaledje

Zasnova prometa v širšem prostoru
Prometna situacija Podutika je slaba. Glavni nosilki prometa, ki naselje povezujeta z mestom in avtocestnim obročem sta Podutiška cesta in Cesta Andreja Bitenca. Podutiška cesta je tudi nosilka javnega prometa. Zaradi povezave z Dobrovo in rekreacijskim zaledjem Polhograjskih dolomitov je na njej vse več prometa. Cesta je preozka, brez primernih varnih hodnikov za pešce in kolesarje.
Podutiška cesta je v prostorskih možnostih širjenja profila omejena, predstavlja pa napajalno cesto za vsa naselja ob njej. Zato jo v zasnovi ohranjamo v sedanjem profilu kot nosilko javnega prometa in dovozno cesto; severno od nje pa od cerkve do novega naselja Pod Strmico načrtujemo novo prometno povezavo namenjeno le pešcem in kolesarjem. Na to os se navezujejo tudi povezave v obstoječa naselja proti severu in jugu.
Druga peš os in povezava načrtovanega naselja z obstoječimi predeli je Kozakova ulica, oziroma pot v šolo, ki poteka po ulici naselja Pod Strmico, ob načrtovanem parku do šole in vrtca v Kamni gorici, oziroma Krivcu. Obe peš osi se proti zahodu nadaljujeta proti rekreacijskemu zaledju Polhograjskih dolomitov.
Cesta Andreja Bitenca – severna povezava v smeri Pržana, Dravelj in Šentvida je še v slabšem stanju, profilu in tehničnih elementih kot Podutiška cesta, tako da ne more biti niti nosilka javnega prometa. Potrebna je njena rekonstrukcija, ki bo omogočala tako vožnjo z vozili javnega prometa, kot varno pot pešcem in kolesarjem.

2. CELOVITA URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA IN ODPRTIH POVRŠIN

Urbanistična zasnova načrtovanega naselja Pod Strmico sledi naravnim danostim lokacije.

Območje A
Stavbno strukturo v območju kamnoloma (območje A) tvorijo trije stavbni nizi; severni polkrožni, ki se naslanja na steno kamnoloma in dva linearna, ki sledita Podutiški cesti, oziroma smeri rekreacijske osi Podutik - Preval – Toško čelo. Niz ob Podutiški cesti je naslonjen na brežino, ki povezuje spodnji in zgornji del kamnoloma.
Objekti so stanovanjski, le niz ob Podutiški cesti ima v pritličju javni program, trgovino, gostinstvo in ostale storitve namenjene stanovalcem in ostalim uporabnikom prostora.
Stavbni nizi tvorijo tri urbane prostore: javni prostor ob Podutiški cesti s trgovskim in storitvenim programom, ulico na srednji terasi z gostinskim lokalom, ki pomeni pol javni prehod iz parka ob apnenici v smeri rekreacijskih poti ter notranji, bogato ozelenjeni pol javni zgornji park, ki leži med objekti na zgornji terasi območja. Ulica in zgornji park imata ob intenzivni ozelenitvi tudi otroška igrišča za stanovalce, oziroma prostor za sedenje in druženje; javni prostor ob Podutiški pa je oblikovan z urbano opremo, namenjeno stanovalcem, obiskovalcem in mimoidočim. Urbani prostori so med seboj in s parkom ob apnenici povezani s položnimi klančinami in stopnicami. Javni prostor ob Podutiški je tudi zaradi funkcionalno oviranih oseb povezan z ulico z javnim dvigalom.
Urbanistična postavitev in zasnova objektov omogoča orientacijo stanovanj pretežno proti jugu, kamor se odpirajo kvalitetni pogledi na mesto, Rožnik in naravno okolje.
Taka orientacija je tudi z ekološkega vidika najprimernejša.

Območje B
Območje B je zasnovano med obvodnim prostorom meteornega odvodnika in Kozakovo ulico (ob poti v šolo). Oblikujeta ga dva točkovna stanovanjska objekta – vila bloka, ki zaključujeta točkovno pozidavo sosednjega stanovanjskega območja. V tem ravninskem delu oblikujemo tudi športne površine naselja, ki se navezujejo na parkovne površine.

Oblikovanje objektov
Oblikovanje objektov je podrejeno urbanistični zasnovi in ekološki gradnji.
Vertikalna transparentna jedra povezujejo kompaktne terasne stavbe, ki jih na fasadi členijo le balkoni in terase. Vertikalna jedra objektov so zastekljena in tako odprta v naravno in oblikovano okolje. Zasnovana so kot skupni prostor stanovalcev.

Prometna ureditev naselja
Območje leži ob Podutiški cesti. Načrtujemo njeno rekonstrukcijo z zavijalnimi pasovi v križiščih ter hodniki za pešce in kolesarje. Pešcu so v tem delu namenjene vse površine pred pritličjem z javnim programom. V križišču s Kozakovo ulico se območju priključi nova peš in kolesarska povezava. S Kozakove je načrtovan vzhodni uvoz v podzemne parkirne površine naselja. Zahodni uvoz je načrtovan neposredno s Podutiške ceste.
Ohranja se postajališče javnega prometa ob Podutiški cesti pred načrtovanim naseljem.
Kozakova je načrtovana kot cona umirjenega prometa z obodnim parkiranjem.

Mirujoči promet
Podzemne etaže objektov so namenjene parkiranju stanovalcev in v delu prve pritlične etaže tudi obiskovalcem. V delu pod ulico so načrtovane štiri etaže parkiranja, ki premoščajo višinsko razliko med Podutiško cesto in ulico. Del objektov ob zgornjem parku ima dve parkirni kletni etaži, del pa eno.
Ob načrtovanem naselju načrtujemo obodno parkiranje za obiskovalce ob Podutiški cesti in Kozakovi ulici.
Načrtovanih je 675 parkirnih mest v podzemnih garažah in 50 parkirnih mest na terenu. 10 parkirnim mest na jugo-vzhodnem robu »Parka ob apnenici« načrtujemo za obstoječe stanovalce ob Kozakovi ulici.

Urgentni promet
Za zagotavljanje dostopa urgentnim in gasilskim vozilom načrtujemo v območju kamnoloma krožno interventno pot. Uvoz je s Podutiške ceste, na zahodni strani, na mestu sedanjega uvoza na zgornji plato kamnoloma. Urgentna pot vodi po ulici, zaokroži mimo objektov na zgornjem parku in se vrne po ulici na Podutiško cesto. Objekti ob Podutiški in Kozakovi imajo urgentno in požarno pot načrtovano neposredno ob objektih z dostopom z obeh cest.

Zbiranje in odvoz odpadkov
Zbiranje odpadkov v območju A je predvideno v kletnih etažah posameznih nizov objektov. V zahodnem delu kleti pod ulico je predviden ekološki otok in zbiralnica, kjer se na dan odvoza zberejo vse posode za odpadke. Za vertikalno povezavo je predvideno tovorno dvigalo. Komunalno vozilo ima za odvoz načrtovano stojno mesto neposredno ob Podutiški cesti.
Objekta v območju B imata zbirno mesto za odpadke ob Kozakovi ulici.

Odprte in zelene površine
Odprti prostor je zasnovan kot sistem med sabo povezanih odprtih in zelenih prostorov. Med seboj so povezani tako funkcionalno kot tudi v smislu programskega dopolnjevanja. Pomemben vidik pri zasnovi odprtega prostora je bila povezava z zaledjem in upoštevanje naravnih in ustvarjenih danosti prostora. Zasnova se programsko navezuje na obstoječe prostorske strukture in jih nadgrajuje z novimi programi, ki pomenijo doprinos h kvaliteti bivanja, kar se doseže tako z ustrezno razporeditvijo, kot tudi z obsegom zelenih in odprtih površin glede na število stanovanj.

Sistem med sabo povezanih odprtih in zelenih površin
Javni značaj imajo odprte površine ob pomembnih povezavah. Gradacija javnega k zasebnemu pada v oddaljenosti od glavnih prometnih povezav proti notranjosti, kjer se lahko ustvari intimnejši, varnejši prostor. Odprti prostor ob Podutiški cesti, park ob Kozakovi in območje za šport imajo tako značaj javnega, medtem ko so odprte zelene površine zgornjega parka pol javnega značaja, namenjene predvsem stanovalcem tega območja.

Program odprtih površin
1. Prostor ob Podutiški cesti:
- urbani prostor,
- prostor za sedenje,
- gostinski lokali,
- javno pritličje,
- odprta tlakovana površina.

2. Ulica:
- urbani prostor,
- gostinski lokali,
- vodni motiv.

3. Zgornji park:
- otroško igrišče,
- prostor za počitek in sedenje,
- vodni motiv,
- zelene površine,
- balinišče.

4. Športni park:
- košarkarsko igrišče,
- odbojkarsko igrišče,
- balinišče,
- steza za rolanje,
- otroško igrišče,
- prostor za počitek in sedenje,
- zelene površine.

5. Park ob apnenici:
- parkovna ureditev,
- prostor za počitek in sedenje,
- ureditev območja ob objektu kulturne dediščine (apnenica),
- vodni motiv,
- gostinski paviljon,
- stena za plezanje.

6. Naravno zaledje:
- ohranjanje vhoda jame Podutiško brezno in ureditev dostopa,
- ureditev dostopov v zaledje,
- ureditev trim steze.

3. FUNKCIONALNOST IN FLEKSIBILNOST ZASNOVE

Načrtovano naselje v opuščenem kamnolomu, ki ga zaradi lege imenujemo Pod Strmico je zasnovano kot urbana celota z območjem ob Kozakovi ulici in s parkom.
Območje kamnoloma je zasnovano s tremi povezanimi stavbnimi enotami, ki tvorijo prostore namenjene druženju stanovalcev.
Zgornjo teraso kamnoloma oblikujemo kot zgornji park z bogato zasaditvijo na raščenem terenu, vodnim motivom in otroškim igriščem. Zgornji park prehaja v park ob apnenici in v ulico,ki jo oblikujeta dva linearna stavbna niza. Na stičišču zgornjega parka in ulice ter ob vertikalni komunikaciji, ki povezuje ulico z lokali ob Podutiški cesti načrtujemo gostinski lokal. Ulica kot pol javni prostor naselja vodi na eni strani v rekreacijsko območje Polhograjskih dolomitov, na drugi pa proti parku ob apnenici ter delu naselja ob Kozakovi ulici. Ob Podutiški cesti načrtujemo javni prostor med cesto in lokali, ki so namenjeni trgovini, gostinstvu ter storitvam tudi za ostale prebivalce in obiskovalce. Javni prostor pred lokali je z ulico povezan z dvigalom, kar omogoča dostop funkcionalno oviranim osebam, ter s stopnicami in klančinami tako iz parka kot z zahoda, s Podutiške ceste proti ulici.
Javni prostor se ob Kozakovi ulici, ki je oblikovana kot območje umirjenega prometa, in ob načrtovani peš ter kolesarski poti v smeri proti centru Podutika nadaljuje v parkovne in športne površine.
Načrtovano naselje je na stiku z obstoječo pozidavo prosto stoječih hiš zaključeno z enakim morfološkim točkovnim vzorcem dveh vila blokov.
Ves avtomobilski promet je v območju kamnoloma načrtovan na obodu (Podutiška cesta) in pod nivojem terena ločeno od peščevih površin. Na zgornjem parku in ulici je predviden le urgentni promet.
S Podutiške ceste je načrtovan zahodni uvoz v podzemna parkirišča in na urgentno pot. Ob njej je obodno parkiranje in stojno mesto za komunalno vozilo na eni strani ter postajališče javnega prometa na drugi strani.
V križišču s Kozakovo ulico se od Podutiške loči načrtovana peš in kolesarska povezava s centrom Podutika, ob kateri so načrtovana športna igrišča novega naselja.
Kozakova ulica, ki predstavlja tudi pot v šolo, je oblikovana kot območje umirjenega prometa z obodnim parkiranjem, kjer je možen le omejen avtomobilski promet za dovoz do obstoječih in načrtovanih objektov. Obodno parkiranje je namenjeno stanovalcem in obiskovalcem tako novih kot obstoječih objektov ter parka ob apnenici.
S Kozakove ulice je predviden vzhodni uvoz v podzemna parkirišča.

Etapnost gradnje
Predvidena dva uvoza v podzemne parkirne etaže omogočata tudi fazno gradnjo. Ena možnost je začeti gradnjo ob Podutiški cesti z uvozom v podzemne garaže s Kozakove ceste. Druga možnost je začetek gradnje na zgornji terasi. V tem primeru se lahko podzemne garaže napajajo z zahodnega uvoza. Gradnja v območju B je možna neodvisno od gradnje v območju A.

Stanovanja
Stanovanjski objekti v opuščenem kamnolomu v območju A so na zgornji terasi in ob Podutiški cesti naslonjeni na teren.
Vsi bivalni prostori vseh stanovanj imajo enostransko orientacijo, pretežno proti jugu.
Zasnova stanovanjskih objektov je v tem predelu enaka s centralnim vertikalnim komunikacijskim jedrom s stopniščem in dvigalom, ki vodita tudi v kletne parkirne etaže. V vsaki etaži je od štiri do šest stanovanj.
Ob Podutiški in ob ulici so pretežno manjša 1 sobna do 2,5 sobna, ob zgornjem parku pa pretežno večja stanovanja 1 sobna do 4 sobna. Vse zgornje etaže imajo terasna stanovanja.
Vsi balkoni in terase so ozelenjeni.
Vse kolesarnice in shrambe stanovanj so v pritličju ali prvem nadstropju, dostopne neposredno iz komunikacijskih jeder.
Vertikalno komunikacijsko jedro je zasnovano kot skupni prostor stanovalcev. Njegova transparentna fasada členi kompaktno strukturo stanovanj in omogoča atraktivne poglede na okolico.
Stanovanjska objekta ob Kozakovi ulici – vila bloka imata največ po tri stanovanja na tipično etažo in dve v terasnih etažah. Kletne etaže tu niso predvidene, zato je parkiranje zagotovljeno pod nivojem terena v območju kamnoloma in ob Kozakovi ulici. Stanovanja so 1 sobna in 2,5 sobna. Z združevanjem so v terasnih etažah lahko tudi večja stanovanja.

Fleksibilnost zasnove stanovanj
Fleksibilnost zasnove stanovanj omogoča združevanje enosobnih stanovanj z večjimi. Vsa večja stanovanja so lahko v duplex izvedbi.

Število stanovanj
Število stanovanj, ki ustreza želeni strukturi iz projektne naloge je 264. Fleksibilnost zasnove stanovanj omogoča izvedbo 320 stanovanj.
Število načrtovanih parkirnih mest omogoča izvedbo maksimalnega števila stanovanj.

4. DOSTOPEN, PRIVLAČEN IN POVEZAN ODPRT PROSTOR

Programska razporeditev odprtih in zelenih površin
Kakovost bivalnega okolja smo zagotovili s primerno razporeditvijo in ustrezno programsko opremljenostjo odprtih površin, pri čemer smo sledili naslednjim načelom:
- primerna umestitev programov in dejavnosti glede na gradacijo javnega-pol javnega-zasebnega prostora,
- odprti prostor za različne skupine uporabnikov (različne starostne skupine, funkcionalno ovirani),
- programsko pestra zasnova,
- upoštevanje vidika varnosti pri umeščanju programov (npr. otroška igrišča ustrezno odmaknjena od prometa, območje umirjenega prometa na Kozakovi ulici, dostop na zgornje platoje območja A omogočen le intervenciji, drugače zaprto za promet),
- upoštevanje vidika kakovosti bivanja stanovalcev (npr. hrupne dejavnosti, kot je šport, predvsem pa promet odmaknjeno od intenzivne pozidave),
- upoštevanje vidika ustrezne dostopnosti (npr. klančine ustreznih nagibov, lahko prehoden prostor v vseh smereh),
- ekološki vidik (ustrezna zasaditev, čim več raščenega terena, odnos do naravnega zaledja),
- funkcionalni vidik (poleg dostopnosti npr. ustrezna opremljenost z območji za sedenje, lahka prehodnost,…),
- upoštevanje normativov iz IPN.
Odprte in zelene površine so dostopne različnim skupinam uporabnikov. Zasnova odprtih in zelenih površin sledi zahtevam po ustrezni oddaljenosti programov od stanovanj (npr. 100 m za otroško igrišče, 300 m za športno igrišče).
Zasnova odprtih in zelenih površin zagotavlja primeren obseg in velikost odprtih površin glede na podane normative iz IPN, da mora biti za vsako novo stanovanje v večstanovanjski stavbi zagotovljeno najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 5 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov in najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let) in za počitek stanovalcev, in sicer: 4,0 m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za zelene površine.
Zasnova stanovanj je fleksibilna in omogoča število stanovanj od 264 – 320. V nadaljevanju je prikazan izračun za min. 264 in max. 320 načrtovanih stanovanj. Iz preglednice je razvidno, da zasnova presega z normativi določen obseg zelenih, otroških in športnih igrišč, tako da je naselje v smislu opremljenosti z odprtimi in zelenimi površinami nadstandardno opremljeno.
Preglednica: Izračun obsega zelenih in odprtih površin glede na število stanovanj in zahtevanimi normativi iz IPN.
Poleg naštetega obsega vodni motiv približno 1330 m2, tlakovane površine pa okoli 9100 m2.
Stena kamnoloma severno od objektov se ozeleni v površini cca 4100 m2. Drevorednih ureditev in ureditev obcestnega prostora je cca 700 tm. V bilanci so povzete vse zelene in odprte površine znotraj območja natečaja.

Oblikovanje odprtih in zelenih površin
Oblikovanje odprtih površin sledi naravnim in oblikovanim danostim prostora ter z zasnovo zasnuje privlačen in uporaben prostor za vse. Večina odprtega prostora je tako dostopna za vse starostne strukture stanovalcev in drugih uporabnikov prostora, elementi, ki smo jih v zasnovi uporabili pa so:

- tlakovane površine
- odprte zelene površine
- klopi
- igrala in prostori za igro
- športna igrišča
- poti, klančine, stopnice
- drevesa
- travnate površine
- grmovnice
- urbana oprema
- vodna in vodni motiv
- skale.

Opis odprtih in zelenih površin
1. Prostor ob Podutiški cesti
Oblikovanje prostora ob Podutiški cesti je vezano na značilnosti javnega, obcestnega urbanega prostora. Oblikovana je odprta tlakovana površina z možnostmi za sedenje in počitek, dostop do javnega pritličja, načrtovane so povezave na park in šport, prav tako so omogočene povezave na višje nivoje območja A po stopnicah oziroma z dvigalom.

2. Ulica
Oblikovanje srednjega nivoja v območju kamnoloma sledi nizu stavb in ustvarja ulični prostor z odprtimi zelenimi površinami ob objektih. Osrednji del je tlakovan in se na vzhodni strani razširi v odprti urbani prostor z gostinskim lokalom, vodnim motivom, osrednjo zelenico s prostorom za sedenje in počitek. S tega dela je možen prehod po klančini navzdol proti parku ob apnenici in športnemu parku, oziroma prehod na zgornji, najvišji nivo območja v zgornji park.

3. Zgornji park
Prikazan je motiv kamnoloma in na območju, kjer so vidne skale, je oblikovan izvir vode, ki se nadaljuje v vodni motiv. Voda, ki se pri tem uporablja, je zajeta z ozelenjenih streh in se zajema v podzemni rezervoar. Vodni motiv je povezava zgornjega parka s parkom ob apnenici.
Na območju zgornjega parka oblikujemo otroško igrišče s prostori za sedenje in počitek ter stezami za balinanje. Osrednji del je odprta zelena površina parkovnega značaja, kjer raščen teren omogoča zasaditev večjih dreves. Območje je v večini zatravljeno, na obodu ob objektih je tlakovana in utrjena površina zaradi dostopnosti in intervencijske poti. Relief s jugovzhoda proti severozahodu narašča, od 333 do 339 m.n.m.. Klančine in premostitve višinskih razlik so ustrezno izvedene, da omogočajo neovirano prehajanje po prostoru.S tega območja je omogočen prehod v naravno zaledje, dostop do jame Podutiško brezno in do trim steze, ter tudi na nižje nivoje območja kamnoloma do parka ob apnenici in športnih igrišč.

4. Športni park
Na območju B ob Kozakovi ulici smo oblikovali večje športne površine z igrišči za košarko, odbojko, balinanje, rolanje ter otroška igrišča s prostori za počitek in sedenje. Območje je povezano s Podutiško cesto, navezuje se na park ob Kozakovi ulici, preko območja poteka peš in kolesarska povezava proti Podutiku. Večina prostora je zelena odprta površina, razen igrišč, kjer gre za utrjeno, tlakovano površino.

5. Park ob apnenici
Oblikovanje je po večini zadržano, koristi prostorske danosti in v zasnovo vključuje kulturno dediščino ter kamnito steno kamnoloma. Večji del parka tako predstavlja odprta zelena površina z urejeno potjo. Velik poudarek je dan oblikovanju prostoru ob apnenici, ki z zasnovo poudarja pomen kulturne dediščine. Zahodni del parka je nadaljevanje vodnega in tako imenovanega urbanega motiva ulice z območja kamnoloma; nanj se povezuje s klančino. Vodni motiv z zgornjega parka se ob kamniti steni razširi ter nato zaključi v kraškem izviru vodotoka na severnem robu parka.
Park je zasnovan tako, da omogoča različnim uporabnikom različne dejavnosti, po načelu “manj je več”. Prostor, ki je “prazen” tako omogoča ob različnih letnih časih različnim skupinam ljudi različne dejavnosti, od igre, do sedenja, počitka, sprehajanja, rekreacije,…

6. Naravno zaledje
V zasnovo se vključuje naravno zaledje nad kamnolomom; ne samo s svojo pojavnostjo, temveč tudi z oblikovanjem dostopov in ureditvijo trim steze.
Jamo Podutiško brezno smo oblikovali skladno z naravovarstvenimi smernicami, tako da je vhod prost, prostor ob vhodu pa urejen s prostorom za sedenje in utrjen.

7. Zelene strehe in ozelenjena stena kamnoloma
Strehe objektov in stena kamnoloma smo ozelenili iz dveh razlogov:
- ekološki vidik: s tem ukrepom se zagotovi zadržano odvajanje meteorne vode, kar pomeni doprinos h kakovosti bivanja zaradi izboljšanih mikroklimatskih pogojev in
- oblikovni motiv, s čimer se izboljša vizualni vidik grajene strukture.

5. UČINKOVITOST IN RACIONALNOST VIROV ENERGIJE

Urbanistično arhitektonska zasnova objektov zagotavlja izpolnitev želenih osnovnih ciljev pri gradnji nizko energetskih hiš in racionalni rabi energije.
Zagotovljeni so naslednji potrebni elementi urbanistično arhitekturne zasnove, ki omogočajo učinkovitost in racionalnost pri pridobivanju in rabi energije:
- kompaktnost stavb, ki omogoča racionalno izvedbo termoizolacijskega ovoja stavbe,
- orientacija objektov in stanovanj pretežno proti jugu, kar omogoča namestitev sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode,
- uporabne površine za aktivni ali pasivni zajem sončne energije predstavljajo vse strehe in vertikalna komunikacijska jedra objektov, na katere je možno namestiti sončne kolektorje,
- količina in lokacija zasteklitev s pretežno orientacijo proti jugu, kar omogoča zajem energije v ogrevalni sezoni in lažje senčenje prostorov v poletnem času,
- lokacija in racionalnost instalacijskih vozlišč v osrednjem delu stavb,
- ugodni bivalni pogoji iz navedenih naslovov.

Predviden je zajem padavinske vode s streh in utrjenih peščevih površin ter njena uporaba za sanitarno vodo. Morebitni pretok večjih količin padavinske vode, ki se shranjuje v podzemnem rezervoarju, se nivojsko odvaja kot viden vodotok v zunanji ureditvi trga.
Predvidena je namestitev sončnih kolektorjev za dogrevanje sanitarne vode na strehe objektov in parapetne dele zastekljenih vertikalnih jeder ter delno lahko tudi v parapete teras, oziroma balkonov.
Možna je tudi namestitev fotovoltaičnih panelov, predvsem na dele transparentnih komunikacijskih jeder.
Ogrevanje je predvideno s toplotnimi črpalkami voda – voda, kar omogoča primerna višina in lokacija podzemnih voda pod območjem.
V kolikor ne bi bilo mogoče pridobiti ustreznega vodnega dovoljenja, je možno ogrevati s toplotnimi črpalkami zrak – voda ali s plinskimi kondenzacijskimi kotli.
Predviden je tudi centralni sistem prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka.
Ob vseh naštetih ukrepih je za gradnjo nizko energetskih stavb ključna debelina izolacijskega ovoja, predlagamo 25 do 30 cm, in zrakotesna izvedba brez toplotnih mostov. Slednje je kakovostni nivo, o katerem se bo investitor odločil v projektni nalogi za izvedbeno dokumentacijo.

6. REŠITEV V ZVEZI Z VAROVANJEM OKOLJA IN ZAGOTAVLJANJEM KVALITETE BIVANJA

Varovanje okolja se zagotavlja na več načinov. Na splošno bi ga lahko razdelili v tri skupine:
- varstvo pred razvrednotenjem kakovosti bivalnega okolja,
- varstvo virov
- varstvo narave.

Vidiki so med sabo povezani, zato zasnova ob hkratnem zagotavljanju ustrezne kakovosti bivanja upošteva tudi oba druga vidika: varstvo virov in varstvo narave. Cilj varstva in hkrati zasnove je zagotoviti take pogoje, da bo omogočeno kakovostno bivanje, ki bo trajnostno naravnano in bo v največji možni meri ohranjalo naravne vire ter bo omočilo varstvo narave. V ta namen smo s predlagano rešitvijo zagotovili ustrezno razporeditev urbane strukture in zasnove zelenih ter odprtih površin z več vidikov:
- zrak: k izboljšanju zraka pripomore zasnova, ki predvideva večji del odprtih zelenih površin na raščenem terenu z možnostjo zasaditve večjih dreves,
- gibanje zraka: h gibanju zraka pripomore zasnova in orientacija objektov (smer S-J s povezavami v zaledje, smer Z-V povezava zgornjega parka in parka ob apnenici),
- lokalne temperature: k ustrezni stopnji lokalne temperature pripomore ozelenjena stena kamnoloma, ozelenjene strehe objektov s čimer se prepreči preveliko segrevanje območja zaradi intenzivnosti gradnje,
- osončenje: razporeditev objektov zagotavlja optimalno lego glede osončenja vseh bivalnih prostorov v stanovanjih,
- osenčenje: je zagotovljeno z zunanjo zasaditvijo v odprtem prostoru in oblikovanjem teras in balkonov kot lož s streho, s čimer je zagotovljeno ustrezno senčenje bivalnih prostorov.
- hrup: primerno stopnjo varstva pred hrupom smo zagotovili z ustrezno razporeditvijo dejavnosti in objektov, npr. bolj hrupne dejavnosti, javni program smo locirali ob Podutiško cesto, mirne dejavnosti pa stran od virov hrupa.
- vode: so prisotne na območju na tri načine:

1. vode, ki jih zajemamo in jih uporabimo kot sanitarno vodo, oziroma uporabimo kot vodni motiv. Te vode se prelivajo iz zgornjega parka v park ob apnenici.

2. kraški izvir in Glinščica, ki jih kot naravne prvine vključujemo v zasnovo in jih ohranjamo kot vir.

3 v območju športnih površin (območje B) je meteorni odvodnik, ki ga reguliramo in vključujemo v območje športnih površin kot vodni motiv.
Geotektonska sanacija območja: brežine kamnoloma saniramo z odkopom oziroma z odstranitvijo preperelega materiala in na trdne brežine naslonimo stavbne strukture.

Druge rešitve, ki jih predlagamo v zvezi z varovanjem okolja in zdravja ljudi so:
- zelene strehe in ozelenjena stena kamnoloma: oblikovanje zelenih streh na objektih in ozelenitev stene kamnoloma zaradi zagotavljanja ekoloških vidikov glede kakovosti bivalnega okolja,
- ponikanje vode neposredno v tla je omogočeno zaradi velikega obsega raščenega terena, s čimer se zagotovi ponikanje vode na mestu,
- zelene terase: terase na objektih so zasnovane tako, da je omočena njihova zasaditev, s čimer se izboljša mikro klimatske pogoje in kakovost bivanja,
- varstvo pred naravnimi nesrečami je zagotovljena z dovolj velikim obsegom odprtih površin, s čimer so zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi. Ustrezni odmiki od objektov zaradi požarne in potresne varnosti, ustrezno so urejeni dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila,
- varstvo pred 100 letnimi poplavami je zagotovljeno z gradnjo objektov nad 314m.n.m..