Aktualno

Rafutski park je zgodovinski park, ki sodi v dobo poznoromantičnega eksotizma. Del parka in vilo je zasnoval arhitekt Anton Laščak, ki je večino življenja preživel in služboval na Bližnjem vzhodu. Od tod izhaja tudi orientalski pridih objekta in pa veliko število eksot, ki so bile posajene v parku. V sklopu obnove, ki jo je načrtovalo podjetje LUZ d.d., se je park očistilo zarasti in samonikle vegetacije, strokovno je bila oskrbljena vsa obstoječa vredna drevnina, restavrirani ali obnovljeni pa so bili tudi vsi grajeni elementi parkovne zasnove. Park Rafut sodi med najpomembnejšo in edinstveno vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji, hkrati pa je to tudi največja načrtovana parkovna površina na Goriškem.

O čem dejansko govorimo, ko govorimo o prestrukturiranju območja Žita?

Veljavna prostorska regulacija, ki sloni na urbanistični zasnovi »Hosoya Schaefer«, omogoča umestitev in razvoj približno 250.000 kvadratnih metrov BEP. Takšen velikostni razred BEP je primerljiv z območjem med Pražakovo ulico na S, Dalmatinovo na J, Kolodvorsko na vzhodu in Slovensko na zahodu. Preneseno v prostorsko-načrtovalski jezik to dejansko pomeni, da se s prestrukturiranjem Žita dogaja reurbanizacija mesta.

Graditi Žito pomeni graditi mesto

Temeljno vodilo je bila ideja umestitve naprednega inovacijskega parka kot del strategije za diverzifikacijo lokalnega gospodarstva. S tem se daje možnost ustvarjanja novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in skuša preprečiti upadanje lokalnega trga dela s prehodom v znanstveno-raziskovalno ekonomijo. Inovacijski parki v širšem kontekstu spodbujajo sodelovanje in mreženje med podjetji, raziskovalci, podjetniki in uporabniki. To vzajemno podporno okolje lahko vodi v razvoj kvalitetnega, živahnega ekosistema, ki privablja in podpira inovacije, ustvarja zaposlitvene možnosti, bivanjske pogoje ter s časoma vodi v preobrat skromnih demografskih trendov. Vizijo »Inovativnega mesta« vidimo kot katalizator za oživitev lokalnega gospodarstva, privabljanje talentov ter pozicioniranje območja za prihodnjo rast v nastajajočih industrijah.

Za uspešen zagon, trženje in obstoj na dolgi rok »Inovativno mesto« gradi na dveh temeljnih vidikih, tj. prepoznavnosti in privlačnosti. Prva se zagotavlja s podobo, ki ustvarja identiteto prostora, druga pa z vključitvijo vseh vidikov, ki omogočajo kvalitetno bivalno in delovno okolje.

več

Spoštovani, zbiranje in evidentiranje podatkov o poškodbah vezanih na poplave 2023 je zaradi razsežnosti območja in razpršenosti škodnih dogodkov oteženo. V ta namen smo v Ljubljanskem urbanističnem zavodu d.d. razvili aplikacijo preko katere lahko - posameznik na enostaven način evidentira poškodbo in o tem seznani občino. Poškodbo se, s pomočjo mobilnega telefona, evidentira preko aplikacije (www.prijaviskodo.si) v treh enostavnih korakih.

S sklepom Skupščine LUZ, d.d. z dne 30.03.2023 smo v družbi prešli iz dvotirnega na enotirni sistem upravljanja družbe z upravnim odborom (UO), ki ga sestavljajo:

• Tadej Pfajfar – predsednik UO, zakoniti zastopnik
• Marjan Lenarčič – namestnik predsednika UO, zakoniti zastopnik
• Jure Zavrtanik – član UO, zakoniti zastopnik
• Matej Hašaj – član UO, zakoniti zastopnik
• Simona Čeh – članica UO
• Martin Starc – član UO

UO je na svoji 1. konstitutivni seji dne 04.04.2023 imenoval izvršne direktorje, in sicer:

• Jure Zavrtanik – Glavni izvršni direktor in Izvršni direktor za področje arhitekture;
• Matej Hašaj – Izvršni direktor za področje komerciale;
• Simona Čeh – Izvršna direktorica za področje Geodezije in geomatike ter Podpornih služb;
• Sergej Hiti – Izvršni direktor za področje Prostorskega planiranja;
• Janja Solomun – Izvršna direktorica za področje Urbanističnega načrtovanja;
• Klemen Milovanović – Izvršni direktor za področje Prometa in infrastrukture.

Zaradi spremembe sistema upravljanja družbe ni nobenih sprememb v poslovanju družbe, enake ostajajo tudi vse dosedanje pravice in obveznosti iz sklenjenih pogodb.

ReMOBIL, Regionalni centri MOBILnosti / Regional centres of MOBILity

Program: Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021

Glavni cilj projekta ReMOBIL je dolgoročno zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov prometa, ki so posledica neuporabe trajnostnih oblik mobilnosti tako na lokalni, regionalni kot tudi državni ravni ter dolgoročno izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti. Ta cilj bomo partnerji projekta skušali doseči prek različnih orodij.

Prioritetno bomo, prek prenosa dobrih praks iz tujine, naslovili vzpostavitev učinkovitega načrtovanja trajnostne mobilnosti v regijah, ki so vključene v projekt. V ta namen bomo v projektu zasnovali model regionalnega upravljanja mobilnosti in oblikovali smernice za upravljanje mobilnosti na regionalni ravni ter priporočila za uskladitev zakonodaje. Model bo preizkušen v okviru šestih, v sklopu projekta vzpostavljenih regionalnih centrov mobilnosti. Medtem ko model predstavlja osnovni gradnik vzpostavitve in delovanja regionalnih centrov mobilnosti, smernice predlagajo širšo sistemsko umestitev modela upravljanja mobilnosti na regionalni ravni. Delovanje regijskih centrov mobilnosti bo olajšalo sodelovanje regionalne ravni z nacionalno ravnjo, pristojno za promet (Ministrstvo za infrastrukturo – Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko) in pristojnimi za prostorsko načrtovanje (Ministrstvo za okolje in prostor) ter digitalizacijo MaaS (Ministrstvo za javno upravo).

V sklopu projekta bodo izvedena tudi specializirana usposabljanja strokovnjakov, s čimer bo projekt prispeval k višji stopnji informiranosti in specializiranosti občinskih, medobčinskih in regionalnih strokovnih služb za dolgoročni razvoj in uvajanje sistemov trajnostne mobilnosti. Z usmerjenimi kampanjami bomo ozaveščali javnost in spodbujali uporabo trajnostne mobilnosti v vključenih regijah. Nenazadnje bo projekt aktivno prispeval tudi k dolgoročni promociji trajnostne mobilnosti, zlasti prek izvajanja aktivnosti evropskega tedna mobilnosti (ETM) v šestih partnerskih regijah in Sloveniji.

Vodilni partner: Posoški razvojni center

Ostali partnerji v projektu:

• Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
• BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske
• Regionalni razvojni center Koper
• Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor
• RRA Koroška, Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, d.o.o.
• AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d.d.
• Ljubljanski urbanistični zavod d.d.
• Viken fylkesmommune / Viken County Coucil

Trajanje projekta: 1. 5. 2022–30. 4. 2024

Skupna vrednost projekta: 1.867.965,72 EUR

Sofinanciranje FM EGP 2014-2021 (100 %): 1.867.965,72 EUR

Vrednost projekta za LUZ: 166.366,00 EUR

Sofinanciranje FM EGP 2014-2021 (100 %): 166.366,00 EUR

Kontaktna oseba LUZ: Rok Vodopivec (telefonska številka: 01 36 02 414, e-pošta: rok.vodopivec@luz.si)

Projekt ReMOBIL je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Finančni mehanizem EGP predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.