Študija zaščitnih ukrepov za celoletno prevoznost na cesti R1-206 KRANJSKA GORA – VRŠIČ - TRENTA

Naročnik: Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste
Leto izdelave: 2005-2006
Vrsta projekta: Študija
Odgovorni vodja projekta: Tomaž Blaž
Projektant: Bojan Kumer
Sodelavci: Uršula Longar, Leon Benčina, Matjaž Grabljevec

Vršiška cesta ima v Slovenji poseben pomen. Ne toliko na prometni, funkcionalni ravni, kot na simbolni, turistični in demografski ravni. Je naš najvišji gorski prelaz, leži v območju Triglavskega narodnega parka, ki ima v zavesti Slovencev posebno mesto. Je zgodovinski spomin na prvo svetovno vojno in Soško fronto, na trpljenje njenih graditeljev – ruskih ujetnikov.

Vprašanje je torej, kako cesto urediti, ne da bi pri tem prizadeli občutljivo naravo. Nova trasa, ki se bo izognila snežnim plazovom in posegi, ki bodo plazove zaustavljali nad cesto bodo nedvomno zarezali v sedaj neokrnjen in končno tudi z zakonom zaščiten prostor. Novi širši profil ceste bi v narodni park privabil več prometa, hitrejši pretok vozil in več hrupa. Povečalo bi se onesnaževanje okolice ceste z odpadki potrošniške civilizacije.

Kakršnikoli posegi ob rekonstrukciji ceste morajo ohraniti čimbolj neokrnjeno naravno okolje. Posege v naravo v času gradnje je treba sanirati ali pa jih urediti na čimmanj škodljiv in opazen način. Ob cesti je treba zagotoviti tudi pogostejša počivališča oz. prostore za obiskovalce predvsem v neposredni bližini prelaza, ob obstoječih kočah, izhodiščnih točkah, gorskih poteh, razglediščih.

Ob tem pa mora cesta v zimskem času zagotoviti absolutno varnost prometnih udeležencev, kar pomeni, da je treba poiskati optimalno traso mimo nevarnih odsekov in urediti zaščito pred občasnimi plazovi.

Študija obravnava problematiko prevoznosti Vršiške ceste v dveh korakih. V prvem je analizirano obstoječe stanje in danosti, to je področje cestne infrastrukture, prometa, geologije, snežnih plazov, erozije in hudournikov. V drugem delu so ločeno obravnavani predlagani ukrepi za izboljšanje poletne prevoznosti, ukrepi za podaljšanje prevoznosti in ukrepi za celoletno prevoznost. Največ pozornosti smo posvetili celoletni prevoznosti, ki mora biti končni cilj.

Preverili smo tri variante s predori pod Vršičem (A, B, C) ter varianto brez predora (D), pri vseh se zgornji del cestne trase odmika od obstoječe. Dodatno sta na zahtevo revizijske komisije obravnavani še varianti (E in F) samo z zaščitnimi ukrepi na obstoječi cesti.