OBRAZLOŽITEV IZVEDBENEGA PROSTORSKEGA NAČRTA - IPN
ZASNOVA NADALJNJEGA RAZVOJA OBČINE V PROSTORU
Prostorski razvoj Mestne občine Ljubljana temelji na izhodiščih in ciljih Strategije prostorskega razvoja (v nadaljevanju SPR), vizije prostorskega razvoja (Vizija 2025), Urbanističnega načrta (v nadaljevanju UN), Strokovnih podlag za IPN in smernic nosilcev urejanja prostora. Na podlagi analiz teženj in možnosti prostorskega razvoja ter potreb Mestne občine Ljubljana so bili izoblikovani cilji in zasnova prostorskega razvoja, ki opredeljuje prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti, vlogo in funkcijo posameznih naselij, zasnovo javne gospodarske infrastrukture in javnega dobra ter druga pomembna območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet.
IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA MOL
Skladno z vizijo prostorskega razvoja mesta (Vizija 2025) in s strateškimi cilji prostorskega razvoja (SPR MOL, 2007, 2009) so vodilo za izdelavo urbanističnega načrta naslednja izhodišča in cilji:
DOPOLNJUJOČE PREPLETANJE DEJAVNOSTI
Dejavnosti se umeščajo v prostor tako, da se med seboj nemoteče dopolnjujejo in tako povečujejo svoje učinke. Mozaična razmestitev dejavnosti v prostoru spodbuja kakovosten prostorski in družbeni razvoj ter povečuje zanimivost in bivalno ter poslovno privlačnost mesta. Prepletanje dejavnosti se načeloma izvaja z umeščanjem dejavnosti v prostor po načelu kompatibilnega druženja, lahko pa tudi z izmenično izrabo kapacitet ali različno izrabo v objektih.
PRESTRUKTURIRANJE PROMETA
Prometni režim mesta se preusmerja na prostorsko, okoljsko in zdravju prijazne načine. Ukrepi za pospeševanje uporabe javnega potniškega prometa in spodbujanje pešačenja ter uporabe kolesa vzpostavljajo pogoje za učinkovito mešanje dejavnosti, zdravo okolje in zdravje mestnih prebivalcev ter skupaj z rešitvami za železniški in avtomobilski promet razvoj zagotavljajo zanesljivo delovanje mesta in mestnega gospodarstva. Načrtovanje prestrukturiranja prometa upošteva zmogljivost mestne grajene strukture, ki mestoma omogoča ločevanje različnih vrst prometa, mestoma pa zahteva njihovo sožitje na isti površini.
ZDRAVJE IN VARNOST
Prostorski razvoj je načrtovan v spoštovanju do značilnosti okolja in narave ter potreb človeka tako, da ukrepi in rešitve varujejo in razvijajo zdravo in neobremenjeno okolje, vzpostavljajo pogoje za okolju prijazno ravnanje z odpadki, da se zmanjšuje okoljska tveganja ter zagotavlja varnost preskrbe z vodo. S prostorskimi ureditvami se zagotavlja tudi določeno raven splošne in prometne varnosti v mestu.
DOSTOPNOST
Dostopnost dejavnosti, programov in ureditev pod enakimi pogoji za potrebe različnih skupin prebivalcev se zagotavlja z mešanjem dejavnosti, z razporeditvijo dejavnosti v prostoru, s prometnimi rešitvami in varnostjo javnega potniškega prometa in kakovostjo javnih ureditev. Vodilo načrtovanju mestnega razvoja so v tem smislu potrebe otrok, mladostnikov, starejših in prebivalcev s posebnimi potrebami ter marginalnih skupin.
ZGOŠČEVANJE MESTA
Sledeč načelom trajnostnega razvoja se prostorski razvoj usmerja v dograjevanje in razvoj mestnega tkiva tako, da se upošteva zmogljivosti infrastrukture in varuje naravno zaledje mesta in primarne vire. Zgoščevanje mesta s ciljem maksimiziranja razvojnih koristi v okviru okoljske sprejemljivosti in zagotavljanjem čim višje stopnje socialne kohezije poteka z: notranjim razvojem mesta, sanacijo degradiranih urbanih območij, strnjevanjem mesta, krepitvijo samooskrbne sposobnosti mestnih četrti, mešanjem funkcij v prostoru celotnega mesta, sožitjem starega in novega mesta, intenziviranjem središča in centralizacijo predmestja.
PRENOVA IN UMIRJANJE
Dosledno se preprečuje razpršitev gradnje v prostoru. V območjih razpršene gradnje in slabo razvite infrastrukture se z ustreznimi programi in ureditvami razvojno sanira poselitvena območja.
POVEZAVA ZELENIH IN ŠPORTNO REKREACIJSKIH POVRŠIN MESTA TER OBMESTNE KRAJINE V SISTEM
Zelene ter športno rekreacijske površine v mestu in krajina obmestnega prostora se iz razlogov varstva in razvoja funkcij povezujejo v sistem. Celostna zasnova povečuje učinke zelenih površin na kakovost bivanja z vidika kakovosti okolja, preskrbe s programi in ureditvami ter gradnje in oblikovanja mestnega prostora. Zasnova zelenega sistema vključuje zelene površine (kot so centralni mestni parki, drugi mestni parki, lokalni parki, tematski parki (športno rekreacijski parki, vrtički, pokopališča), osrednji rekreacijski parki in gozd s posebnim namenom), poteze (kot so poteze pomembnejših vodotokov, pomembnejši drevoredi, pomembnejše povezovalne poti in POT, zeleni klini) in zaledje (to so gozdne površine in kmetijske površine).
RAZPOZNAVNOST IN SREDIŠČNA VLOGA LJUBLJANE
Celoten razvoj mesta zaznamuje tudi njegova vloga v regiji, državi in širše. Gradnja razpoznavnosti mestne strukture sledi cilju krepiti vlogo Ljubljane kot prestolnice, centra v omrežju srednjeevropskih prestolnic in evropskih mest.
Ljubljana bo svojo identiteto razvijala v premišljenem dialogu med starim in novim, v merilu velikega in majhnega ter v iskanju ravnovesja med grajenim in naravnim. Urejanje mestne magistrale in vpadnic, vzpostavljanje omrežja reprezentativnih odprtih prostorov, predstavljanje zgodovinskih razvojnih plasti, gradnja velikopotezne arhitekture, hibridni poli visoke gostote in intenzivni velikomestni prostori različnih sinergij bodo spoštljivo vključevali tudi razvoj obstoječega poselitvenega tkiva in mestnih zelenih površin.