Aktualno

ReMOBIL, Regionalni centri MOBILnosti / Regional centres of MOBILity

Program: Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora 2014–2021

Glavni cilj projekta ReMOBIL je dolgoročno zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov prometa, ki so posledica neuporabe trajnostnih oblik mobilnosti tako na lokalni, regionalni kot tudi državni ravni ter dolgoročno izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti. Ta cilj bomo partnerji projekta skušali doseči prek različnih orodij.

Prioritetno bomo, prek prenosa dobrih praks iz tujine, naslovili vzpostavitev učinkovitega načrtovanja trajnostne mobilnosti v regijah, ki so vključene v projekt. V ta namen bomo v projektu zasnovali model regionalnega upravljanja mobilnosti in oblikovali smernice za upravljanje mobilnosti na regionalni ravni ter priporočila za uskladitev zakonodaje. Model bo preizkušen v okviru šestih, v sklopu projekta vzpostavljenih regionalnih centrov mobilnosti. Medtem ko model predstavlja osnovni gradnik vzpostavitve in delovanja regionalnih centrov mobilnosti, smernice predlagajo širšo sistemsko umestitev modela upravljanja mobilnosti na regionalni ravni. Delovanje regijskih centrov mobilnosti bo olajšalo sodelovanje regionalne ravni z nacionalno ravnjo, pristojno za promet (Ministrstvo za infrastrukturo – Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko) in pristojnimi za prostorsko načrtovanje (Ministrstvo za okolje in prostor) ter digitalizacijo MaaS (Ministrstvo za javno upravo).

V sklopu projekta bodo izvedena tudi specializirana usposabljanja strokovnjakov, s čimer bo projekt prispeval k višji stopnji informiranosti in specializiranosti občinskih, medobčinskih in regionalnih strokovnih služb za dolgoročni razvoj in uvajanje sistemov trajnostne mobilnosti. Z usmerjenimi kampanjami bomo ozaveščali javnost in spodbujali uporabo trajnostne mobilnosti v vključenih regijah. Nenazadnje bo projekt aktivno prispeval tudi k dolgoročni promociji trajnostne mobilnosti, zlasti prek izvajanja aktivnosti evropskega tedna mobilnosti (ETM) v šestih partnerskih regijah in Sloveniji.

Vodilni partner: Posoški razvojni center

Ostali partnerji v projektu:

  • Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije
    • BSC, poslovno podporni center, d.o.o., Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske
      • Regionalni razvojni center Koper
        • Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor
          • RRA Koroška, Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, d.o.o.
            • AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d.d.
              • Ljubljanski urbanistični zavod d.d.
                • Viken fylkesmommune / Viken County Coucil
                • Trajanje projekta: 1. 5. 2022–30. 4. 2024

                  Skupna vrednost projekta: 1.867.965,72 EUR

                  Sofinanciranje FM EGP 2014-2021 (100 %): 1.867.965,72 EUR

                  Vrednost projekta za LUZ: 166.366,00 EUR

                  Sofinanciranje FM EGP 2014-2021 (100 %): 166.366,00 EUR

                  Kontaktna oseba LUZ: Rok Vodopivec (telefonska številka: 01 36 02 414, e-pošta: rok.vodopivec@luz.si)

                  Projekt ReMOBIL je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Finančni mehanizem EGP predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi.

V letošnjem letu je izšla monografija LUZ60. V njej je predstavljeno delo Ljubljanskega urbanističnega zavoda, na kratko LUZ, od njegovih začetkov. Knjiga je bogat zapis časa, saj so v njej zbrani pomembnejši mejniki, številni nekdanji in aktualni projekti, pa tudi spomini nekdanjih zaposlenih LUZ-a.

Ljubljanski urbanistični zavod, ki je bil ustanovljen leta 1960 za usmerjanje in usklajevanje posegov v prostor takratnega območja petih ljubljanskih občin, je v več kot šestih letih delovanja pomembno prispeval k prostorskemu razvoju Ljubljane in njene okolice, a tudi širše. V začetnem obdobju je bilo delo povezano predvsem z izdelavo Generalnega plana urbanističnega razvoja Ljubljane (GUP), ki je določil prvo, za tiste čase prelomno, interdisciplinarno in sodobno zasnovo razvoja mesta. Osnovna poteza te zasnove se še danes odraža v petkraki formi mestnih vpadnic, med katerimi so umeščeni zeleni klini. V zadnjih tridesetih letih se je delovanje LUZ-a razširilo na območje vse Slovenije, nove priložnosti pa so povzročile tudi širitev dejavnosti, povezanih z urejanjem prostora v najširšem pomenu.

S svojimi bogatimi izkušnjami, znanjem in močno interdisciplinarno sestavo LUZ danes deluje v različnih slovenskih občinah na različnih področjih. Uspešnost delovanja ne nazadnje potrjujejo tudi nagrade, ki jih LUZ-ovi strokovnjaki pridobivajo tako na državni kot mednarodni ravni. V duhu nadaljevanja tradicije LUZ svojo dejavnost še naprej razvija v skrbi za kakovostno urejen prostor.

Knjiga je spomin na številne izvedene projekte, spodbuda za nadaljevanje dobrih prostorskih rešitev, pa tudi poklon in zahvala vsem nekdanjim in sedanjim sodelavkam in sodelavcem ter partnerjem in naročnikom, zato je bil izid knjige prava priložnost tudi za srečanje in sproščeno druženje na dvorišču Fužinskega gradu. Hvala vsem!

Monografija LUZ60:

Uredniki: Ferdo Jordan, Petra Vertelj Nared, Urška Kranjc, Bernarda Bevc Šekoranja, Marko Fatur

Spomini zaposlenih: Boris Novak, Dušan Fatur, Marta Karlovšek Debelak, Franc Ules, Igor Janez Zajec, Angelo Oman, Peter Bassin, Andrej Pogačnik, Igor Jurančič, Ivan Lapajne, Tonka Grgič, Ferdo Jordan, Marijan Jelenc, Aleš Vrhovec, Ira Zorko, Irena Ostojič

Jezikovni pregled: Lidija Jurman

Oblikovanje: Anja Delbello, Aljaž Vesel (AA), Gregor Makovec, Gašper Uršič (Studio Kruh)

Tisk: Medium d. o. o., Žirovnica

več

PRIZNANJE MAKS FABIANI 2021 je žirija podelila delu z naslovom »Strategija varstva in razvoja zelene infrastrukture v Ljubljanski urbani regiji« avtoric: Petra Vertelj Nared, Urška Kranjc, Karla Jankovič in Vita Rehberger, vse iz podjetja Ljubljanski urbanistični zavod d. d. ter Gaja Trbižan in Matej Gojčič, oba iz Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.


Naše sodelavke so v letošnjem oktobru, mesecu prostora, s prispevki sodelovale na 31. Sedlarjevem srečanju Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, ter na posvetu Hladna mesta za vroč planet Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Posnetki so dostopni na spodnjih povezavah:


31. Sedlarjevo srečanje:

Klara Sulič Fister, dr. Petra Vertelj Nared, Karla Jankovič, vse LUZ, d.d., ter Darinka Maraž-Kikelj, Andreja Kemperle Lotrič, obe Občina Bohinj: Kratkotrajna nastanitev v naravnem okolju - primer umeščanja v občini Bohinj


Hladna mesta za vroč planet:

dr. Petra Vertelj Nared, Karla Jankovič in ekipa LUZ, d.d.: Kako prostorsko načrtovanje prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe?